Pogosto zastavljena vprašanja
Imate vprašanja o dimnikih, kaminih, postopkih ali drugih sorodnih temah?
Kurišča, ki delujejo odvisno od zraka v prostoru, za zgorevanje porabljajo zrak iz prostorov v katerih so nameščena. Posledično je potrebno ta zrak nadomestiti od zunaj, z vgradnjo ustrezne prezračevalne rešetke v zunanji steni, ali kanalom za dovod zraka pod tlemi.
Vgrajeni prezračevalni sistemi in kuhinjske nape lahko zelo vplivajo na varno delovanje kurilnih naprav, saj lahko v prostorih, kjer so te nameščene, ustvarijo podtlak, ki lahko povzroči uhajanje dimnih plinov v prostor. Zato je pri takšnih napravah potrebno namestiti varnostno tlačno stikalo, ki prepreči hkratno delovanje prezračevalni in kurilnih naprav.
Temu se je možno izogniti z vgradnjo kurilnih naprav, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru, saj te zrak, potreben za zgorevanje dobijo neposredno od zunaj. Zrak se lahko do kurišča vodi po ločeni dovodni cevi z zunanje stene ali v tleh, ali pa po ločenem zračnem jašku dimnika od vrha navzdol. Dovodna cev (ali jašek) za zgorevalni zrak je preko povezovalne cevi direktno priključena na kurišče. Posledično podtlak v prostoru, ki ga ustvarjajo prezračevalni sistemi ali pa kuhinjske nape, ne vpliva na delovanje kurišča, zato lahko te naprave hkratno obratujejo.
Vgrajeni prezračevalni sistemi in kuhinjske nape lahko zelo vplivajo na varno delovanje kurilnih naprav, saj lahko v prostorih, kjer so te nameščene, ustvarijo podtlak, ki lahko povzroči uhajanje dimnih plinov v prostor. Zato je pri takšnih napravah potrebno namestiti varnostno tlačno stikalo, ki prepreči hkratno delovanje prezračevalni in kurilnih naprav.
Temu se je možno izogniti z vgradnjo kurilnih naprav, ki delujejo neodvisno od zraka v prostoru, saj te zrak, potreben za zgorevanje dobijo neposredno od zunaj. Zrak se lahko do kurišča vodi po ločeni dovodni cevi z zunanje stene ali v tleh, ali pa po ločenem zračnem jašku dimnika od vrha navzdol. Dovodna cev (ali jašek) za zgorevalni zrak je preko povezovalne cevi direktno priključena na kurišče. Posledično podtlak v prostoru, ki ga ustvarjajo prezračevalni sistemi ali pa kuhinjske nape, ne vpliva na delovanje kurišča, zato lahko te naprave hkratno obratujejo.
Dimniki morajo biti v skladu z Uredbo o načinu in pogojih izvajanja čiščenja kurilnih naprav, dimnikov in zračnikov, redno in periodično čiščeni. Periode čiščenja so odvisne od vrste uporabljanega goriva.
Pri dimnikih za mokre pogoje obratovanja (pri kurilnih napravah na olje in plin) je potrebno občasno pregledati prepustnost odtoka za kondenzat in ga po potrebi očistiti.
Redno je potrebno pregledovati tesnila na čistilnih vratcih in na priključkih kurilnih naprav, saj so to zelo obremenjeni deli, ki po določenem času izgubijo mehanske lastnosti ter sposobnost tesnjenja in jih je potrebno zamenjati. Tesnila niso vključena v garancijsko dobo dimnika, saj spadajo med obrabne dele in je njihova predvidena življenjska doba krajša.
Pri dimnikih za mokre pogoje obratovanja (pri kurilnih napravah na olje in plin) je potrebno občasno pregledati prepustnost odtoka za kondenzat in ga po potrebi očistiti.
Redno je potrebno pregledovati tesnila na čistilnih vratcih in na priključkih kurilnih naprav, saj so to zelo obremenjeni deli, ki po določenem času izgubijo mehanske lastnosti ter sposobnost tesnjenja in jih je potrebno zamenjati. Tesnila niso vključena v garancijsko dobo dimnika, saj spadajo med obrabne dele in je njihova predvidena življenjska doba krajša.
CE oznaka pomeni, da je bil dimnik preskušan in certificiran skladno s harmoniziranimi evropskimi standardi, ki veljajo za dimniške sisteme.
Sistemski dimniki s keramičnimi dimnimi tuljavami so certificirani po standardih:
EN 13063-1
EN 13063-2
EN 13063-3
Sistemski dimniki s tuljavami iz nerjaveče jeklene pločevine pa po standardih:
EN 1856-1
EN 1956-2
EN 13063-1 T400 N1 D 3 G50
EN 13063-1 = oznaka evropskega standarda
T400 = temperaturni razred (največja trajna temperaturna obremenitev sistema pri neprekinjenem delovanju)
N1 = tlačni razred (N = podtlak do -40 Pa, P = nadtlak do +200 Pa, H = visok nadtlak do +5000 Pa)
D = razred odpornosti na kondenzat (D=dry/suho ali W=wet/mokro)
3 = razred korozijske obstojnosti (1 = plin, 2 = plin in olje, 3 = plin, olje in trda goriva)
G = razred odpornosti na požar saj (G = je odporen, O ni odporen)
50 = oddaljenost dimnika od gorljivih gradbenih materialov v (mm)
EN13063-2: T200N1W2O00
T200 = največja temperaturna obremenitev sistema pri neprekinjenem delovanju
N1 = podtlačni dimniški sistem z razredom tesnosti 1
W2 = na vlago neobčutljiv način delovanja s korozijskim razredom 2 (plin in olje)
O 00 = požarno odporen sistem brez saj; ni potrebna oddaljenost gorljivih gradbenih materialov od dimnika
Sistemski dimniki s keramičnimi dimnimi tuljavami so certificirani po standardih:
EN 13063-1
EN 13063-2
EN 13063-3
Sistemski dimniki s tuljavami iz nerjaveče jeklene pločevine pa po standardih:
EN 1856-1
EN 1956-2
EN 13063-1 T400 N1 D 3 G50
EN 13063-1 = oznaka evropskega standarda
T400 = temperaturni razred (največja trajna temperaturna obremenitev sistema pri neprekinjenem delovanju)
N1 = tlačni razred (N = podtlak do -40 Pa, P = nadtlak do +200 Pa, H = visok nadtlak do +5000 Pa)
D = razred odpornosti na kondenzat (D=dry/suho ali W=wet/mokro)
3 = razred korozijske obstojnosti (1 = plin, 2 = plin in olje, 3 = plin, olje in trda goriva)
G = razred odpornosti na požar saj (G = je odporen, O ni odporen)
50 = oddaljenost dimnika od gorljivih gradbenih materialov v (mm)
EN13063-2: T200N1W2O00
T200 = največja temperaturna obremenitev sistema pri neprekinjenem delovanju
N1 = podtlačni dimniški sistem z razredom tesnosti 1
W2 = na vlago neobčutljiv način delovanja s korozijskim razredom 2 (plin in olje)
O 00 = požarno odporen sistem brez saj; ni potrebna oddaljenost gorljivih gradbenih materialov od dimnika
Pri naših modelih KINGFIRE uporabljamo kratico »S« za polena in »C« za nadzor zgorevanja. KINGFIRE CLASSICO S je torej peč na polena brez nadzora zgorevanja. KINGFIRE GRANDE SC pa je peč na polena z možnostjo nadzora zgorevanja.
Obrnite se na enega od naših tehničnih svetovalcev. Pomagali vam bodo s tehničnimi odgovori, kolikor bo mogoče. Preprosto pojdite na naše iskanje prodajnih svetovalcev, vnesite poštno številko in se obrnite na pravo osebo za posamezno področje.
Za določitev premera dimnika se danes pretežno uporabljajo računalniški izračuni.
Za določitev premerov dimnikov v stanovanjski gradnji se uporaboljajo tudi diagrami za dimenzioniranje, ki so za kurilne naprave majhnih moči,dovolj natančni in zelo enostavni za uporabo. Za določitev premera dimnika so potrebni naslednji podatki
Za določitev premerov dimnikov v stanovanjski gradnji se uporaboljajo tudi diagrami za dimenzioniranje, ki so za kurilne naprave majhnih moči,dovolj natančni in zelo enostavni za uporabo. Za določitev premera dimnika so potrebni naslednji podatki
- vrsta goriva,
- toplotna moč kurilne naprave v kW,
- temperatura dimnih plinov,
- aktivna višina dimnika (merjena od priključka na dimniku do vrha dimnika).
Za več informacij se obrnite na našega tehničnega svetovalca.
Enodružinske hiše imajo pretežno do 150 m2 ogrevane stanovanjske površine, toplotne moči kotlov za centralno ogrevanje pa so zaradi zelo dobre toplotne zaščite redko višje od 25 kW. Pri sekundarnih ogrevalnih napravah, kot so sobne peči in kamini, pa toplotne moči redko presegajo 8 kW, da ne pride do pregrevanja prostorov. Zato lahko s precejšnjo natančnostjo podamo naslednja priporočila glede potrebnih premerov dimnikov:
- centralno ogrevanje (peleti, kurilno olje, plin): Ø 14 cm
- centralno ogrevanje (trda goriva): Ø 18 cm
- lončene in krušne peči: Ø 16 – 18 cm
- kaminske peči: Ø 15 - 16 cm
- sobni kamini: Ø 18 – 20 cm
Dimnik naj bo v stavbi postavljen čim bližje slemenu, saj bo tako njegova višina največja, hkrati pa del nad streho najmanjši. Ker večji del dimnika poteka v ogrevanem delu stavbe, se dimni plini zaradi tega manj ohlajajo, s tem pa ohranja boljši vlek.
Postavitvi dimnika ob zunanji steni ali ob kapni strani stavbe se je dobro izogniti. Višina dimnika je pri takšni lokaciji najmanjša, posledično tudi vlek slabši, to pa lahko slabo vpliva na delovanje kurilne naprave. Da se pri takšni postavitvi zagotovi zadostna višina dimnika za delovanje kurilne naprave, mora biti ta nad streho pozidan višje, to pa vpliva na njegovo statično stabilnost. V takšnih primerih je potrebno dimnik dodatno statično ojačati in za njim v smeri proti slemenu namestiti snegobrane, ki ščitijo dimnik proti zdrsu snega.
Postavitvi dimnika ob zunanji steni ali ob kapni strani stavbe se je dobro izogniti. Višina dimnika je pri takšni lokaciji najmanjša, posledično tudi vlek slabši, to pa lahko slabo vpliva na delovanje kurilne naprave. Da se pri takšni postavitvi zagotovi zadostna višina dimnika za delovanje kurilne naprave, mora biti ta nad streho pozidan višje, to pa vpliva na njegovo statično stabilnost. V takšnih primerih je potrebno dimnik dodatno statično ojačati in za njim v smeri proti slemenu namestiti snegobrane, ki ščitijo dimnik proti zdrsu snega.
Da, na dimnik je dovoljeno priključiti več kurišč, če:
- proizvajalec v navodilih izbranega modela kurilne naprave dovoljuje sočasno uporabo z drugimi kurilnimi napravami,
- je zagotovljeno odvajanje dimnih plinov za vsako obratovalno stanje z ustreznim dimenzioniranjem oziroma izračunom dimnika,
- je izključena možnost uhajanja dimnih plinov iz delujoče kurilne naprave v druge prostore preko kurišč, ki ne obratujejo,
- sistemi za odsesovanje zraka (npr. kopalniški ventilatorji ali kuhinjske nape), ki so nameščeni v prostorih oziroma stanovanjih, ne ogrožajo varnega delovanja kurilnih naprav, kot tudi ne varnega odvoda dimnih plinov.
Lasten dimnik potrebujejo:
- vse kurilne naprave na trda goriva in kurilno olje z močjo večjo od 20 kW,
- vse plinske kurilne naprave z močjo večjo od 30 kW,
- vse kurilne naprave z gorilniki s ventilatorjem (ne glede na vrsto goriva),
- sobni kamini,
- krušne ali lončene peči.
Najmanjša potrebna višina dimnika, ki že zagotavlja zadosten vlek za delovanje kurilne naprave znaša 4 metre in se meri med priključkom kurilne naprave na dimniku do vrha dimnika.
Po predpisih je potrebno čistilna vratca vgraditi v peti dimnika, t.j. v najnižjem delu dimnika. Če je višina dimnika med čistilnimi vratci in vrhom dimnika večja od 5,0 m, je potrebno dodatna čistilna vratca vgraditi tudi na podstrešju, oz. v najvišji bivalni etaži, če je podstrešje nepohodno ali pa prenizko za dostop in delo dimnikarja.
Če vgradnja zgornjih čistilnih vratc ni možna, se lahko čiščenje dimnika opravlja tudi skozi ustje dimnika na strehi, vendar je potrebno dimnikarju urediti varen dostop do dimnika, z nastopno ploščadjo in možnostjo varovanja.
Če vgradnja zgornjih čistilnih vratc ni možna, se lahko čiščenje dimnika opravlja tudi skozi ustje dimnika na strehi, vendar je potrebno dimnikarju urediti varen dostop do dimnika, z nastopno ploščadjo in možnostjo varovanja.
Čistilnih vratc zaradi varnostnih in tudi higienskih razlogov ni priporočljivo vgrajevati v spalnicah in otroških sobah. Po dolgoletni uporabi dimnika se lahko na vratcih poškodujejo tesnila, kar lahko povzroči uhajanje dimnih plinov v prostor(e) in privede do morebitnih nevarnosti za ljudi.
Pri vgradnji čistilnih vratc je potrebno zagotoviti, da so ta vedno dostopna za pregledovanje in čiščenje dimnika. Položaj vratc je potrebno načrtovati pred vgradnjo kurilne naprave in izvedbe inštalacijskih vodov, saj se neredko zgodi, da so vratca po dokončanih delih težko dostopna in s tem neuporabna.
Pred vgradnjo dimnika se je potrebno z monterjem kurilne naprave dogovoriti, na kateri strani dimniku in na kakšni višini naj bo izdelan priključek za kurilno napravo. Pri kaminih in kaminskih pečeh naj bo priključek izdelan ca. 40 cm pod stropom. Pri lesenih stavbeh je zlasti potrebno paziti na zadosten odmik dimovodnega priključka od stropa, zaradi zaradi zagotavljanja požarne varnosti.
Pri kurilnih napravah na kurilno olje ali plin so temperature dimnih plinov na izstopu precej nizke, kar lahko privede do kondenzacije dimnih plinov. Sodobni dimniki so praviloma vedno opremljeni s posodami za zbiranje kondenzata, da pa se kondenzat ne bi pretirano nabiral v dimniku, jih je priporočljivo povezati z odtočnim sistemom. Pri tem je med dimnikom in odtokom potrebno vgraditi talni sifon.
Zidane stavbe
Odprtine v etažnih ploščah naj bodo ca. 6 cm večje od osnovne dimenzije dimniškega plašča. Večje odprtine namreč močno olajšajo vgradnjo dimnikov, saj je zlasti pri večetažnih stavbah odprtine v ploščah zelo težko narediti natančno eno nad drugo. Po vgradnji dimnika se v preboju etaže na dimniške plašče pritrdijo plošče iz trde mineralne volne debeline 1-2 cm. Prostor med odprtino v plošči in izolacijskimi ploščami se zapolni z betonom.
Lesene stavbe
Pri prehodu dimnika skozi etažne ali strešno konstrukcijo je potrebno predvsem zagotoviti minimalen odmik od gorljivim materialov zaradi zagotavljanja požarne varnosti. Ta je pri vseh Schiedelovih dimniških sistemih s keramičnimi tuljavami 50 mm, kar pomeni, da mora biti odprtina v etažni plošči 10 cm večji od dimenzije stranice dimniškega plašča. Vmesni prostor med lesenimi elementi in dimnikom mora biti zapolnjen z izolacijskimi ploščami iz mineralnih vlaken z gostoto najmanj 100 kg/m3.
Odprtine v etažnih ploščah naj bodo ca. 6 cm večje od osnovne dimenzije dimniškega plašča. Večje odprtine namreč močno olajšajo vgradnjo dimnikov, saj je zlasti pri večetažnih stavbah odprtine v ploščah zelo težko narediti natančno eno nad drugo. Po vgradnji dimnika se v preboju etaže na dimniške plašče pritrdijo plošče iz trde mineralne volne debeline 1-2 cm. Prostor med odprtino v plošči in izolacijskimi ploščami se zapolni z betonom.
Lesene stavbe
Pri prehodu dimnika skozi etažne ali strešno konstrukcijo je potrebno predvsem zagotoviti minimalen odmik od gorljivim materialov zaradi zagotavljanja požarne varnosti. Ta je pri vseh Schiedelovih dimniških sistemih s keramičnimi tuljavami 50 mm, kar pomeni, da mora biti odprtina v etažni plošči 10 cm večji od dimenzije stranice dimniškega plašča. Vmesni prostor med lesenimi elementi in dimnikom mora biti zapolnjen z izolacijskimi ploščami iz mineralnih vlaken z gostoto najmanj 100 kg/m3.
Zidane stavbe
Pri opečnih ali betonskih stavbah varnostni odmik zaradi zagotavljanja požarne varnosti ni potreben, je pa potrebno izvesti dilatacijsko fugo, da se zaradi razlike v termičnih raztezkih med dimnikom in sosednjimi stenami ne pojavijo razpoke.
Lesene stavbe
Pri lesenih stavbah je pri vgradnji dimnikov najpomembnejše zagotavljanje požarne varnosti.
Zidani dimniki s keramičnimi tuljavami morajo biti od sten, ali od elementov v prehodih skozi etažne konstrukcije odmaknjeni vsaj 5 cm. Vmesni prostor se lahko zapolni s trdimi izolacijskimi ploščami iz mineralnih vlaken gostote 100 kg/m3.
Dimniki iz nerjaveče pločevine morajo biti vgrajeni v posebnih jaških izdelanih iz kalcij-silikatnih ali vermikulitnih plošč debeline 4-5 cm. Ti jaški morajo biti testirani z vgrajenim kovinskim dimniškim sistemom, saj se lahko le s preizkusom preveri, kakšen je njihov potreben odmik od gorljivih materialov za določen obratovalni režim. S takšnim odmikom pa so potem lahko vgrajeni.
Jaški iz mavčno kartonskih plošč, tudi tistih z oznako F, NISO PRIMERNI za obloge kovinskih dimnikov!
Pri opečnih ali betonskih stavbah varnostni odmik zaradi zagotavljanja požarne varnosti ni potreben, je pa potrebno izvesti dilatacijsko fugo, da se zaradi razlike v termičnih raztezkih med dimnikom in sosednjimi stenami ne pojavijo razpoke.
Lesene stavbe
Pri lesenih stavbah je pri vgradnji dimnikov najpomembnejše zagotavljanje požarne varnosti.
Zidani dimniki s keramičnimi tuljavami morajo biti od sten, ali od elementov v prehodih skozi etažne konstrukcije odmaknjeni vsaj 5 cm. Vmesni prostor se lahko zapolni s trdimi izolacijskimi ploščami iz mineralnih vlaken gostote 100 kg/m3.
Dimniki iz nerjaveče pločevine morajo biti vgrajeni v posebnih jaških izdelanih iz kalcij-silikatnih ali vermikulitnih plošč debeline 4-5 cm. Ti jaški morajo biti testirani z vgrajenim kovinskim dimniškim sistemom, saj se lahko le s preizkusom preveri, kakšen je njihov potreben odmik od gorljivih materialov za določen obratovalni režim. S takšnim odmikom pa so potem lahko vgrajeni.
Jaški iz mavčno kartonskih plošč, tudi tistih z oznako F, NISO PRIMERNI za obloge kovinskih dimnikov!
To je en najbolj kritičnih detajlov pri vgradnji dimovodnih naprav v lesenih stavbah.
Če dimovod poteka skozi steno iz gorljivih gradbenih materialov, ga je potrebno po zunanjem obsegu izolirati z najmanj 20 cm debelim ovojem iz negorljive toplotne izolacije.
Najbolj zanesljivo rešitev nudi Schiedlov element Ignis Protect Ultra, ki je bil testiran za temperature dimnih plinov do 600 °C in ima Evropsko tehnično soglasje.
Če dimovod poteka skozi steno iz gorljivih gradbenih materialov, ga je potrebno po zunanjem obsegu izolirati z najmanj 20 cm debelim ovojem iz negorljive toplotne izolacije.
Najbolj zanesljivo rešitev nudi Schiedlov element Ignis Protect Ultra, ki je bil testiran za temperature dimnih plinov do 600 °C in ima Evropsko tehnično soglasje.
Elementi stavbne konstrukcije, izdelani iz gorljivih materialov in vgradno pohištvo, morajo biti od čistilnih vratc oddaljeni najmanj 40 cm. Če je na gorljiv element nameščena zaščita pred toplotnim sevanjem, zadostuje razdalja 20 cm. Tla iz gorljivih materialov, pred čistilnimi odprtinami, je potrebno zaščititi z negorljivim materialom, ki sega vsaj 50 cm naprej in vsaj 20 cm na levo in desno stran preko čistilne odprtine.
Priporočljivo je, da se dimnik v neogrevanem podstrešju dodatno toplotno zaščiti z izolacijskimi ploščami iz mineralnih vlaken in obdela s tankoslojnim ometom. Na ta način se ohrani višja temperatura dimnih plinov, s tem pa tudi vlek v dimniku. S tem ukrepom lahko tudi preprečimo neželeno kondenzacijo dimnih plinov v dimniku.
Priporočamo uporabo negorljivih izolacijskih plošč iz mineralnih vlaken debeline 5 cm.
Opozorilo: Za toplotno izoliranje dimnikov se ne sme uporabljati stiropornih ali XPS izolacijskih plošč.
Priporočamo uporabo negorljivih izolacijskih plošč iz mineralnih vlaken debeline 5 cm.
Opozorilo: Za toplotno izoliranje dimnikov se ne sme uporabljati stiropornih ali XPS izolacijskih plošč.
Da. V ta namen je potrebno na mestu predvidenem za nova čistilna vratca ali priključek peči izrezati odprtino v plašču in odstraniti toplotno izolacijo iz mineralnih vlaken. V keramični cevi se naredi odprtina v velikosti priključka in nanjo prilepi okvir za vratca ali nastavek priključka za peč.
Pri prehodu dimnika skozi strešno konstrukcijo priporočamo uporabo Schiedel univerzalnega držala dimnika. Držalo se lahko pritrdi na, pod, ali med špirovce in zagotavlja zanesljivo statično podporo zidanega dimnika ne glede na tip in velikost. Prednosti držala dimnika:
- zanesljiva statična opora pri prehodu dimnika skozi strešno konstrukcijo,
- omogoča vertikalne pomike dimnika, ki nastanejo zaradi termičnih raztezkov,
- izdelan iz jekla in je torej negorljiv in trajen.
Potrebna višina dimnika nad streho se določa v odvisnosti od naklonskega kota strehe. V osnovi ločimo 3 kategorije streh:
1. Strehe z naklonskim kotom večjim od 20°
Pri strehah z naklonom večjim od 20°, mora vodoravna razdalja od ustja dimnika do površine strehe znašati najmanj 2,3 m. ustje dimnika v področju slemena pa segati najmanj 40 cm nad sleme.
Pri kurilnih napravah na trda goriva in kritinah iz gorljivih materialov (slama, lesene skodle), mora ustje dimnika segati najmanj 80 cm nad sleme strehe.
2. Strehe z naklonskim kotom manjšim od 20°
Pri strehah z naklonom do 20°, mora biti oddaljen vsaj 1,0 m.
3. Ravne strehe
Ustje dimnika mora biti od površine strehe višje za najmanj 1,0 m. Enako pravilo velja za rob strehe (atiko), ki je pogosto dvignjen nad nivo strehe. Pri ravnih strehah se pogosto pojavljajo razne nadgradnje, kot npr. strojnice dvigal ali jaški prezračevalnih naprav. Tudi te mora ustje dimnika nadvišati za najmanj 1,0 m (kadar je njegova razdalja od teh »ovir« manjša od 1,5 m).
Ustje dimnika mora nadvišati strešno frčado ali okna za vsaj 1,0 m, če je dimnik od teh elementov oddaljen manj kot 1,5 m.
1. Strehe z naklonskim kotom večjim od 20°
Pri strehah z naklonom večjim od 20°, mora vodoravna razdalja od ustja dimnika do površine strehe znašati najmanj 2,3 m. ustje dimnika v področju slemena pa segati najmanj 40 cm nad sleme.
Pri kurilnih napravah na trda goriva in kritinah iz gorljivih materialov (slama, lesene skodle), mora ustje dimnika segati najmanj 80 cm nad sleme strehe.
2. Strehe z naklonskim kotom manjšim od 20°
Pri strehah z naklonom do 20°, mora biti oddaljen vsaj 1,0 m.
3. Ravne strehe
Ustje dimnika mora biti od površine strehe višje za najmanj 1,0 m. Enako pravilo velja za rob strehe (atiko), ki je pogosto dvignjen nad nivo strehe. Pri ravnih strehah se pogosto pojavljajo razne nadgradnje, kot npr. strojnice dvigal ali jaški prezračevalnih naprav. Tudi te mora ustje dimnika nadvišati za najmanj 1,0 m (kadar je njegova razdalja od teh »ovir« manjša od 1,5 m).
Ustje dimnika mora nadvišati strešno frčado ali okna za vsaj 1,0 m, če je dimnik od teh elementov oddaljen manj kot 1,5 m.
Del dimnika nad streho je izpostavljen precejšnjim silam vetra in tudi nevarnosti zdrsa snega. Zato mora biti načrtovan tako, da je odporen na te vplive.
Pri montažnih dimniških sistemih ABSOLUT, UNI ISO plus, UNI plus in MULTI, so betonski dimniški plašči izdelani tako, da imajo v vogalih kanale, namenjene za vstavitev ojačitvenih palic.
Priporočamo uporabo našega Seta za statično ojačanje dimnika. Tako bo dimnik z večjo prosto višino nad streho statično precej bolj varen in odporen na vplive vetra in zdrse snega.
Pri montažnih dimniških sistemih ABSOLUT, UNI ISO plus, UNI plus in MULTI, so betonski dimniški plašči izdelani tako, da imajo v vogalih kanale, namenjene za vstavitev ojačitvenih palic.
Priporočamo uporabo našega Seta za statično ojačanje dimnika. Tako bo dimnik z večjo prosto višino nad streho statično precej bolj varen in odporen na vplive vetra in zdrse snega.
Kadar je dimnik postavljen ob zunanji steni stavbe, mora biti ustrezno statično podprt in zaščiten pred vremenskimi vplivi.
Upoštevati je treba sledeče:
Upoštevati je treba sledeče:
- pri zidanih dimnikih mora biti temelj dimnika dovolj globok (>80 cm globoko oz. pod mejo zmrzovanja),
- dimnik mora biti v vsaki etažni plošči oz. na vsake 3 metre bočno podprt z zidnimi objemkami,
- vrhnja objemka mora biti pritrjena tik pod prehodom dimnika skozi streho,
- zidan dimnik mora biti dodatno toplotno izoliran s ploščami iz mineralnih vlaken debeline ca. 5 cm, ter zaščiten proti vremenskim vplivom (omet, obzidava, ipd.).
Ustje dimnika je priporočljivo zaščititi proti vdoru padavin v dimnik. V zadnjih letih so padavine zaradi klimatskih sprememb intenzivnejše, pogosto pa jih spremlja tudi močan veter. Dežne kape torej ne samo da zmanjšujejo možnost vdora padavin v dimnik, ampak lahko imajo tudi funkcionalne lastnosti, saj lahko zmanjšujejo vpliv vetra na vlek v dimniku in omogočajo stabilnejše delovanje kurilne naprave v neugodnih vremenskih pogojih.
Pri Schiedel-u ponujamo več tipov dežnih kap:
Pri Schiedel-u ponujamo več tipov dežnih kap:
- pokrov proti padavinam (v kombinaciji s konusnim zaključkom)
- Omega zaključek (v kombinaciji z dilatacijsko rozeto),
- protivetrna kapa.
Več o podjetju Schiedel
Naši izdelki
Ne glede na to, ali gre za dimnike iz nerjavnega jekla ali keramike, peči ali prezračevalne sisteme – Schiedel ponuja kakovost in izkušnje! Pridobite več informacij s klikom na spodnjo povezavo.
Družba
Razvijamo tehnično napredne, oblikovno usmerjene izdelke. Schiedel je močno podjetje z večletno tradicijo zagotavljanja kakovosti. Preberite več na spodnji povezavi.
Poiščite pravi izdelek zase!
Še niste našli pravega izdelka? Uporabite našega spletnega pomočnika in poiščite pravi izdelek za svoje potrebe.